Misel

 

Mr 12,28b–34

HVALEŽNOST JE ODRAZ LJUBEZNI

 

Na zahvalno nedeljo se Bogu zahvaljujemo za življenje, za sadove zemlje in dela naših rok. Če nas naše vsakdanje življenje s trgovsko komercialno logiko zasvoji, nas današnja zahvalna nedelja želi osvobajati in spodbuditi k zavesti obdarjenosti. Še več, z zahvalno nedeljo s hvaležnostjo izpovedujemo vero, da je dobri Bog ustvaril ta čudoviti svet, da je tudi nas postavil nanj, nam podaril milost življenja, nam podaril starše, ki so nam kot Božji sodelavci življenje posredovali. Božja milost je, da živimo, da živimo v družini, da imamo delo, da lahko hodimo v šolo, kjer se bomo usposobili za delo, s katerim bomo preživljali sebe in svoje najdražje. Vse, kar je Bog ustvaril, je dobro. Pomembno pa je, da človek izbira, se odloča in vse uporablja z vidika dobrega.

Jezus nam v Božji besedi zahvalne nedelje predstavi največjo zapoved: ljubezen do Boga in do bližnjega. V njej je prisoten najgloblji in temeljni odgovor človeka na Božjo ljubezen. Bog nas je iz ljubezni ustvaril in nas je iz ljubezni v svojem Sinu Jezusu tudi odrešil. Svetniki so stopili na pot spreobrnjenja in novega življenja, ko so izkusili, kako jih Bog ljubi. Na Božjo ljubezen so odgovorili z vračanjem ljubezni, ki je postala temelj njihovega življenja. V sebi so čutili veliko dolžnost zahvaljevanja in hvaležnosti. Živo so se zavedali dejstva, da je vse kar prejemajo že na tem svetu in kar jim je obljubljeno v prihodnjem, dar (milost) od Boga.

Hvaležnost bi morala biti stalnica našega življenja, ker je odraz ljubezni. Opravičeno lahko sklepamo, da tam, kjer ni besede hvala, ni ljubezni. To velja za hvaležnost do Boga, kakor tudi do sočloveka.

Vstopimo v mesec november s hvaležnostjo Bogu za vse, kar smo in kar imamo. V odnosu do naših najdražjih pa naj postane hvaležnost otipljiva.

Danijel, župnik