OZNANILA

5. postna (tiha, papeška) nedelja,  17. 3. 2024

  • Danes ob 15. uri vabljeni na križev pot Dekanije Maribor na mestno Kalvarijo. Na oglasni deski je plakat z podrobnejšimi informacijami. Zberemo se pri prvi kapelici ob Trubarjevi ulici, v smeri gostišča Anderlič. Parkirišča: Ulice ob parku, pri Ljudskem vrtu in pri vinski kleti Brigadir.
  • Danes se začne misijon na Radiu Ognjišče. Pridružite se bogati vsebini, ki nam želi pomagati, da se bolje pripravimo na praznovanje Velike noči. V Mariboru bo ob tem dogodku spovedni dan: v petek, od 7. do 19. ure v stolnici, pri frančiškanih in pri Don Bosku.
  • V torek, ob 18. uri bo v stolnici 4. večer v okviru Leta molitve. Tokrat bo       p. Ivan Hočevar predstavil načine molitve s Svetim Pismom (branje, meditacija, kontemplacija).
  • Za cvetno nedeljo bodo kot vsako leto na voljo oljčne vejice, pred sveto mašo. Vabljeni, da jih vzamete. Dar je namenjen za župnijsko Karitas.
  • Za zakrament svete spovedi smo duhovniki na voljo večinoma pred ali po sveti maši. Tisti, ki ne morejo v cerkev, naj svojcem sporočijo in lahko spoved, bolniško maziljenje ter obhajilo prejmejo na svojem domu.
  • Od 1. do 4. maja vabi Aritours na romanje v Rim. Sporočajo, da je še nekaj prostih mest. Pri oznanilih je list z informacijami. Prijavite se na Aritoursu.
  • Na oglasni deski so informacije o romanju za družine v Medžugorje v maju.

TEZNO 

  • V ponedeljek zvečer je srečanje 1. zakonske skupine, v torek pa 2. zakonske skupine.
  • V petek, pol ure pred sveto mašo, lepo vabljeni k molitvi križevega pota.

BREZJE 

  • V petek, zjutraj ob 8.uri, vabljeni k molitvi križevega pota.
  • Na oglasni deski imate objavljeno kdaj in kje bodo potekali blagoslovi velikonočnih jedil v naši in sosednjih župnijah.
  • Vstajenjska sv. maša na Veliko noč bo ob 8. uri, na velikonočni ponedeljek pa ob 9.30 uri.

  MIKLAVŽ 

  • Vabljeni k molitvi križevega pota, ki je v postnem času vedno pol ure pred nedeljsko sveto mašo.

Za romanje ministrantov se prijavite duhovnikoma Sebastijanu, Frančeku ali v pisarni:

Postni čas v Katoliški cerkvi

V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 14. februarja 2024, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.

Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi.

Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).

Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.

Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.